Omemba: Mateja Kavčič

»Najnovejši projekt avstrijske umetnice se po besedah kuratorke razstave Anje Seničar osredotoča na obalo kot liminalni prostor med morjem in kopnim, med znanim in neznanim.«

»Ta prehodna pokrajina postane izhodišče za razmislek o procesu nastajanja podobe in reprezentaciji nevidnega.«

»S pomočjo analognih tehnik in vključevanjem naravnih elementov – morske vode, sončne svetlobe, naplavin – razvija fotografski jezik, ki ni podrejen nadzoru, temveč se odpira nepredvidljivim transformacijam.«

»S prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom v obravnavi tematike ženskega akta vnesla v sodobno slovensko slikarstvo nekaj povsem novega, izvirnega, svežega, drugačnega in neprimerljivega s siceršnjim likovnim dogajanjem pri nas in v svetu.«

»Njen bogati ilustratorski in slikarski opus pomeni pomemben prispevek k slovenski vizualni umetnosti in zasluži našo vsestransko pozornost ter spoštovanje in primerno ovrednotenje njenega neprecenljivega dela.«

»Premočrtno in inovativno produkcijo zadnjih petih s katero nadgrajuje leta 2016 začeti cikel razstav.«

»Njeni koraki so majhni, včasih skoraj neopazni. Ves čas hodi po meji, išče ravnotežje in ravnovesje v življenju, polnem dilem in vprašanj.«

»majhen, a nujen del gozda, ki predstavlja združitev celote. Prav tako je tudi v življenju – gre za dolgotrajen postopek nastajanja celovitosti skozi sintezo malih delcev.«

»Ker je med nastankom najstarejšega, Trubarjevega besedila in najnovejšo pripovedjo Arjana Pregla iz leta 2017 kar 459 let, je v tej knjigi reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lok slovenskega pripovedništva, še bolj pa se zdi pomembna generacijska, pokrajinska, spolna ter žanrska pestrost najrazličnejših pisav.«

»Pesem o sebi, ki je 'himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres,' je zdaj izšla v samostojni knjigi v prevodu Mihe Avanza.«

»Erica Johnson Debeljak je v spremni besedi zapisala, da 'Whitmanovo slavljenje jaza, njegova sebičnost, če hočete, gre vselej z roko v roki z njegovo solidarnostjo do vseh drugih človeških bitij, do vseh drugih živih bitij in narave same.'«

»Pesmi, ki jih v celoto povezujejo subtilne ilustracije Mateje Kavčič, so hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja.«